V soboto, 1. avgusta, so se izvidniki in vodnice podali na celodnevni izlet do cerkve sv. Pavla. Tam so odkrili razdejana brloga Zlate ptice in Zlatoroga ter našli njuni pismi z navodili za nočno nalogo. Ko se je zvečer stemnilo, je na taborni prostor prišla nova preizkušnja – temačne sile so skušale ukrasti Veliko knjigo pravljic. Ob pomoči sedmih čarovnic so jo izvidniki in vodnice uspešno obranili ter tako ohranili vse pravljične zgodbe na varnem.
V nedeljo, 2. avgusta, je tabor zaživel v polnem številu, saj so se izvidnikom in vodnicam pridružili še volčiči in volkuljice. Skupaj so se zbrali na glavnem zboru, zapeli nekaj pesmi in se udeležili svete maše, ki jo je daroval Karel Bolčina. Nato so se njihove poti za nekaj časa razšle.
Volčiči in volkuljice so izvedeli, da se je Zlata ptica skrila v Deželo pastirjev. Odločili so se, da bodo sledili Kekcu in njegovim prijateljem ter se podali proti koči v Gojačah. Po skupnem dopoldanskem programu so si uredili svoj prostor v Kekčevi deželi, postavili jambor in vhod, okrasili svoje bivališče ter s slavnostnim dvigom zastav Slovenije, SZSO in jamboreeja uradno odprli svoj podtabor.
Izvidniki in vodnice pa so medtem stopili v svet Krsta pri Savici. Vodi so dobili nova, slovanska imena, večer pa se je zaključil v duhu starih običajev s tradicionalnimi skavtskimi porokami, ki so poskrbele za obilo smeha in dobre volje.
V nedeljo zvečer so voditelji simbolično predali vodenje tabora članom zadnjega letnika. Ti so v ponedeljek, 3. avgusta, prevzeli odgovornost za celoten taborni dan in se odlično izkazali. Dopoldne so tabor obiskali odrasli skavti, ki so mladim pripovedovali o taborih pred združitvijo štirih organizacij in o prvih skupnih taborjenjih v okviru SZSO. Popoldne pa so najstarejši izvidniki in vodnice pripravili še športni dan, poln ekipnih izzivov, navijanja in dobre volje.

