Zgodovina slovenskega zamejskega skavtskega gibanja sega v leto 1951, ko so kaplan Lojze Zupančič, prof. Oton Berce in prof. Ivan Theuerschuh začeli zbirati mlade fante v Škednju pri Trstu in tako ustanovili prvi vod Orlov. V kratkem je še ena skupina nastala v Rojanu. Poleti leta 1952 so se fantje podali na prvi skavtski tabor na Sv. Višarje.
Osem let kasneje, leta 1959, so na pobudo dr. Jožeta Prešerna nastale tudi slovenske tržaške skavtinje; leta 1963 pa se je skavtsko gibanje razširilo tudi na Goriško, štiri leta kasneje so tam začele delovati tudi slovenske goriške skavtinje. Prva desetletja se je tako skavtsko gibanje razvijalo v okviru štirih ločenih organizacij: Slovenki tržaški skavti, Slovenske tržaške skavtinje, Slovenski goriški skavti ter Slovenske goriške skavtinje, ki pa so tesno sodelovali.
To sodelovanje je leta 1976 privedlo do združitve vseh organizacij v eno, in sicer v Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo, ki deluje še danes. V istem letu je potekal tudi 1. slovenski zamejski skavtski jamboree v Pinedu pri Pordenonu, ki so se ga udeležili tudi slovenski koroški skavti.
Leta 1971 je izšla tudi prva številka Jambora, ki je bila sprva glasilo slovenskih tržaških skavtinj (kasneje pa tudi skavtov), ki ga SZSO izdaja še danes.
Opis slike…
V osemdesetih letih se je skavtsko gibanje množično razširilo med mladino v zamejstvu in štelo tudi do 700 članov. Organizacija se je razdelila v teritorialne enote: stege, ki še danes delujejo v raznih krajih. Steg Trst zaobjema območje Brega in mesta Trst; Kraški steg zaobjema območje krasa, stega Gorica pa celotno goriško pokrajino.
Zamejski skavti so organizirali tudi 5 večjih skavtskih taborov – jamboreejev, in sicer leta 1979 v Logu pod Mangartom, leta 1984 v Globasnici na avstrijskem Koroškem, leta 1995 v Čezsoči ter leta 2006 v Terskih dolinah.
Tesno sodelovanje vseh skavtskih skupin je leta 1999 privedlo do priprave in sprejema novega statuta (l. 2000), s katerim je organizacija zaživela kot enotna in samostojna pravna oseba.
Slovenska zamejska skavtska organizacija je tudi dejansko pripomogla k nastanku ZSKSS, Združenju slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, s katerimi je leta 2000 podpisal prvo spomenico o sodelovanju, prav tako kot ima spomenico o sodelovanju tudi z italijansko skavtsko katoliško organizacijo AGESCI. Obe sta bili pripravljeni in podpisani leta 2000, deželna vodstva pa so v vseh letih skrbela, da se spomenice redno pregledujejo in sproti obnavljajo tesne stike z obema sorodnima organizacijami.
V zadnjem desetletju je nastala tudi skupina odraslih skavtov, katerih delovanje je tesno povezano z italijansko organizacijo MASCI (Movimento adulti scout cattolici) in ZBOKSS (Združenje bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov).